Prostori muzeja

Soba miru

V Muzej jaslic Brezje vstopimo skozi instalacijo 70 golobov miru. Skozi njihovo simboliko vstopamo v skrivnost božične noči ter angelskega petja: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
Poglej sobo

Pasijonske jaslice

Nekdaj je bila v Cerkvi navada, da so ob razglašenju objavili datum velike noči, tako je bilo nakazano, kako sta oba praznika med seboj tesno povezana. Ob lesu jaslic se dviga les križa; Gospod je bil rojen, da plača odškodnino za upor ljudi ter zadosti za žalitve storjene Bogu.
Poglej sobo

Bogkov kot

Iz mestnih središč in cerkva so se jaslice v začetku 19. stoletja širile na podeželje. Postavili so jih na sveti večer in so stale do svečnice. Kmečke jaslice so postavljali navadno na trikotno polico »v Bogkovem kotu«, ki je bil osrednji prostor domače hiše, tako so delile prostor z razpelom in svetimi podobami, okrašenimi z zelenjem.
Poglej sobo

Slovenske avtorske jaslice

Oznanjevanje krščanstva na Slovenskem je tako približalo božični dogodek ljudstvu, da so ga sprejeli in vzljubili. Tudi nenaklonjene razmere: vojne, selitve, uničevanja, predvsem pa ateizacija, niso mogle zatreti tega običaja.
Poglej sobo

Osrednja Evropa, Latinska Amerika

Med širokimi ljudskimi plastmi je našlo postavljanje jaslic največ odziva v alpskem svetu z bogato oblikovano pokrajino. Klasični deželi jasličarstva sta postali Tirolska v Avstriji in Bavarska v Nemčiji.
Poglej sobo

Azija, Afrika, Sredozemlje, Vzhodna Evropa

Že v začetku 17. stoletja so postavljali jaslice v zasebnih hišah po Rimu. Ta običaj se je tako razširil, da je zavzel bogate oblike. Popotniki v 18. stoletju ne morejo prehvaliti naravnega okolja, ki so ga jaslice predstavljale ob bogastvu tipov in prizorov v njih.
Poglej sobo

Jaslice Leopolda Layerja

Dokazano prve kulisne jaslice srečamo na slovenskih tleh šele v začetku XIX. stoletja. Leopold Layer (1752-1828) jih je kot kranjski rojak naslikal in izžagal za domačo župnijsko cerkev v Kranju.
Poglej sobo

Bavarske jaslične figure

Tradicija izdelovanja jasličnih figur je na Bavarskem močno prisotna, še posebej v gorskih vasicah, kot je tudi Oberammergau, vas najbolj poznana po pasijonskih igrah.
Poglej sobo

Bele jaslice

Dušan Sterle iz Kamnika je skupino figur, ki predstavlja dogodek Jezusovega rojstva, oblikoval polno plastično, upoštevaje zakonitosti klasičnega, realističnega kiparstva. Pri oblikovanju je uporabljal različne materiale in njemu lastne recepture.
Poglej sobo

Prve jaslice sv. Frančiška

Frančišek je stalno premišljeval o Gospodovih besedah in nikoli pozabil njegovih del. Posebej se mu je globoko vtisnila v spomin ponižnost učlovečenja in ljubezen trpljenja, tako da je težko mislil na kaj drugega.
Poglej sobo

Božična zgodba

Ana Korenč se je z glino srečala pred več kot 30 leti. Oblikovalska želja jo je pripeljala na likovni tečaj k akademski kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju.
Poglej sobo